Rezultati, ki smo jih dobili z analizo anketnih vprašalnikov so nam odgovorili na marsikatero zastavljeno vprašanje in nam bodo vsekakor pomagali pri usmeritvi in določanju kratkoročnih ter dolgoročnih ciljev dela v sindikatu SPINS. Na splošno lahko ugotovimo, da je med nogometaši vlada dokaj visoka stopnja nezainteresiranosti o obdobju po končani športni karieri in posledično vključevanja na trg delovne sile. Vsekakor pa je prisotna volja in usmerjenost k izobraževanju ali dodatnem strokovnem usposabljanju. 

V raziskavi je skupaj sodelovalo 173 profesionalnih in amaterskih nogometašev, od katerih jih je bilo 159 aktivnih nogometašev v 1. slovenski nogometni ligi in 14 članov sindikata SPINS, ki so se udeležili brezplačnih priprav ter mednarodnega turnirja za nogometaše brez pogodb, v okviru istoimenskega projekta SPINS.  Največjo skupino anketirancev so predstavljali posamezniki stari med 19 in 22 let (53,2%), sledila jim je skupina med 23 in 26 letom (20,8%) ter skupina med 27 in 30 letom starosti (8,7%). Najbolje zastopan nogometni klub oziroma klub, kjer je pri anketi sodelovalo največ nogometašev, kar 25 (14,5%), je NK Aluminij, sledita mu NK Maribor z 20 (11,6%) nogometaši in NK Mura 05, s 17 (9,8%) nogometaši. Ostali klubi so bili zastopani v približno enakovrednem odstotku.
 
Ko smo anketirance povprašali o njihovi stopnji dokončane izobrazbe, smo izvedeli, da je 79 (45,9%) anketirancev uspešno dokončalo srednjo strokovno šolo ali srednjo splošno šolo (gimnazijo). 71 (41,3%) je takšnih, ki so dokončali nižjo poklicno ali srednjo poklicno šolo, (10) 5,8% pa osnovno šolo. Višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo imajo le 3 (1,7%) oziroma 4 (2,3%) anketirani posamezniki.
 
Trenutne aktivnosti na področju izobraževanja so prav tako pokaze presenetljivo visoko število tistih, ki trenutno niso vključeni v formalno izobraževanje, 60 (36,1%). 40 (24,1%) posameznikov je vključenih v visoko strokovno izobraževanje, 23 (13,9%) v univerzitetno izobraževanje, 11 (6,6%) pa v srednje strokovno izobraževanje.

Ko so se anketiranci odločali o načinu študija, ki bi jim najbolj ustrezal, se je največ posameznikov, 53 (32,9%), odločilo za način izobraževanja na daljavo na srednješolski ali visokošolski ravni, 43 (26,7%) bi se najraje poslužilo izobraževanja ob delu, 42 (26,1%) pa rednega izobraževanja. Za 66 (38,6%) nogometašev je izobrazba zelo pomemben faktor v življenju. Dobrih 100 vprašanih pa je izobrazbo označilo kot pomembno (18,1%) ali še kar pomembno (41,5%) življenjsko vrednoto.

57 (32,9%) vprašanih meni, da je izobrazba pri iskanju prve zaposlitve zelo pomemben faktor, 67 (38,7%) še kar pomemben, 41 (23,7%) pa jih ocenjuje izobrazbo kot pomemben faktor. Kot malo pomembno oziroma nepomembno, je izobrazbo označilo zanemarljivo majhno število anketirancev.

Dodatno usposabljanje ali izobraževanje je sprejemljivo za 130 (76,9%) vprašanih posameznikov,  veliko manj, 39 (23,1%) pa  k temu niso naklonjeni.

Ko so se vprašanja usmerila na trg delovne sile in zaposlovanja so anketiranci v večjem odstotku odgovorili, da aktualnih razmer ne spremljajo 118 (69%), medtem ko jih je skoraj tretjina, kljub aktivni športni karieri, pozornih tudi na dogajanje na trgu dela 53 (31%).
Kot smo pričakovali pred analizo anketnih vprašalnikov, večina anketirancev, 89 (51,2%), nima izkušenj z opravljanjem dela oziroma zaposlitvijo izven nogometnih igrišč, 33 (19,2%) jih ima izkušnje s tako imenovanim študentskim delom, 51 (29,7%) pa s preostalimi oblikami dela na trgu.

Dobra polovica vprašanih 89 (51,7%) že razmišlja o obdobju po končani športni karieri, medtem ko jih 83 (48,3%) ravna nasprotno, se pravi ne razmišlja o obdobju po končani športni poti.

Ko omenjamo interese in želje posameznikov, v povezavi s področjem zaposlovanja, jih največ stremi k področju športa oziroma natančneje nogometa, kar 133 (78,7%). Sledijo poslovne dejavnosti 12 (7,1%) ter gostinstvo in turizem z devetimi posamezniki (5,3%).
Vprašanje, kjer smo spraševali o ožjih usmeritvah znotraj poklica na področju športa, smo opazili nerazumevanje oziroma površno branje navodil vprašanja. Pri dotičnem vprašanju smo anketirancem pustili proste roke pri izbiri odgovora. Kot smo že omenili si je velika večina anketirancev kot področje zaposlitve izbrala šport (nogomet). Znotraj tega se večina odloča za funkcije nogometnega trenerja, agenta ali športnega direktorja, v nogometnem klubu. Nekaj posameznikov se vsekakor osredotoča tudi na ostala področja dela, kot so športna medicina, fizioterapija, informatika, ekologija, pisarniško-administrativna dela in podobno.

Več kot polovica vprašanih, 93 (54,7%) trdi, da ni pripravljena sprejeti prve ponudbe za zaposlitev, četudi le ta ne bo najbolj ustrezala njihovim željam in ciljem. 77 (45,3%) bi jih takšno ponudbo sprejelo.

133 (77,8%) anketirancev bi sprejelo ponudbo za delo za  določen čas, medtem, ko jih veliko manj, 38 (22,2%) tega ne bi storilo.

Pri zadnjem vprašanju smo prav tako zasledili nerazumevanje oziroma neresnost posameznikov pri izpolnjevanju vprašalnika, saj je kar 8 (5,2%) nogometašev predvsem »manjših« prvoligaških klubov odgovorilo, da lahko s prihranki preživi celo življenje. 101 (65,6%) anketiranec trdi, da s prihranki zasluženimi z igranjem nogometa, ne more živeti niti enega leta. 24 (15,6%) jih lahko preživi 3 leta, 14 (9,1%) 5 let in 7 (4,5%) približno 10 let svojega življenja.