Svetovno združenje nogometnih sindikatov, FIFPro je obrnilo nov list v svoji zgodovini. Danes so namreč s podpisom tako imenovanega avtonomnega sporazuma (angl. »autonomous« agreement), dosegli nov mejnik svojih dolgoletnih prizadevanj. Avtonomni sporazum je dokument, podpisan med evropskimi socialnimi partnerji, na med-področni ali področni ravni. Prav ti socialni partnerji prevzamejo odgovornost za realizacijo meril in normativov, ki izhajajo iz njegove vsebine na nacionalni, področni ali podjetniški ravni.

Gre za sploh prvi dokument te vrste na področju športa v EU. Podpis omenjenega sporazuma, ki govori predvsem o minimalnih zahtevah za standardne (enotne) pogodbe nogometašev v Evropi, se je zgodil v Bruslju, in sicer med štirimi vpletenimi deležniki: FIFPro (evropska divizija), ki ga je predstavljal Philippe Piat; Združenjem evropskih nogometnih lig (EPFL), s Frédéricom Thiriezom; Združenjem evropskih nogometnih klubov (ECA), s Karlom–Heinzom Rummeniggejem in evropsko nogometno zvezo (UEFA), s predsednikom Michelom Platinijem. Podpis sporazuma jih je zavezal, k spoštovanju in implementaciji vsebine le tega.

Podpis dokumenta podpira tudi Evropska komisija, ki spodbuja razvoj socialnega dialoga na področju profesionalnega nogometa in bo prav tako nudila pomoč socialnim partnerjem pri implementaciji in nadzoru njegovih vsebin. Tako sta bila na dogodku prisotna tudi László Andor, komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje v EU, ki je prav tako odgovoren za področje socialnega dialoga na ravni EU in Androulla Vassiliou, evropska komisarka za šport.

Podpis dokumenta je nagrada za dolgoletna prizadevanja in trud, ki ga je FIFPRo vložil kot vlečna sila v pogajanjih in socialnem dialogu. FIFPro je s sodelovanjem in veliko podporo Evropske komisije, prepričal UEFA, ECA in EPFL v pomembnost in nenazadnje nujnost vpeljave minimalnih zahtev za standardne (enotne) pogodbe nogometašev v vseh 53 državah, članicah evropske nogometne zveze, UEFA. Da bi zagotovili minimalne zahteve v pogodbah nogometašev, morajo biti vse pogodbe v pisni obliki, imeti podane pravice in dolžnosti klubov ter nogometašev, vsebovati morajo področja kot so plačila, zdravstveno zavarovanje, socialna varnost, itn. Vsebina pogodb se mora prav tako nanašati na nogometaševe dolžnosti do treniranja, zdravega načina življenja in zavedanja disciplinskih ukrepov.

Prvi dogovor o uvedbi minimalnih zahtev v enotnih pogodbah sega v leto 2005, ko so se vse štiri vpletene inštitucije strinjale o enotnih smernicah in priporočilih za delo nacionalnih nogometnih zvez in ostalih socialnih partnerjev. V letu 2008 je bila ustanovljena pogajalska skupina oziroma odbor za socialni dialog, ki je po skoraj petih letih napornih pogajanj in trdega dela prišel do dokumenta, ki je bil danes uradno predstavljen in na zadovoljstvo vseh, tudi podpisan.

Philippe Piat pravi, da dokument ni pomemben le za igralce, temveč nosi izreden pomen tudi v nogometu nasploh. Seveda imajo tu nogometaši pred klubi prednost, zaradi česar jih je v prvi vrsti potrebno zaščititi. Toda tudi slednji so tisti, ki potrebujejo posebno obravnavo, saj so velikokrat prav predstavniki klubov tisti, ki se tako ali drugače okoriščajo na družbeno nesprejemljive načine, kot so nameščanje rezultatov tekem, trgovanje z mladoletnimi igralci in podobno.

»V imenu FIFPro bi se rad zahvalil pomoči in sodelovanju Evropske komisije v tem zapletenem postopku pogajanj in usklajevanj. Prav tako gre zahvala tudi ostalim deležnikom oziroma podpisnikom dokumenta,« je zaključil Piat. 

- Povezava na dokument