V začetku oktobra 2025 je svetovna nogometna zveza FIFA, v okviru postopka za priznanje pristojnosti nacionalnih arbitraž in prenosa vseh sporov na nacionalno raven, zaprosila sindikat SPINS kot reprezentativni in formalno priznani deležnik v Sloveniji, da se opredeli do dela in pravil Arbitraže NZS ter poroča o morebitnih težavah, ki se pojavljajo v praksi.
O zahtevi je odločal upravni odbor sindikata SPINS, ki je načelno potrdil skladnost delovanja arbitraže, ki je bila ustanovljena in razvita v dialogu z vsemi deležniki, je v skladu z nacionalno zakonodajo in se je v praksi izkazala za dobro delujočo.
Po drugi strani pa je v svojem odgovoru sindikat izpostavil veliko vrzel, ki delovanje omenjenega izvensodnega organa postavlja na trhle temelje, saj v primeru, da nogometaš ali trener zatrjujeta, da sta sklenila pogodbo o zaposlitvi, arbitraža ni pristojna za razreševanje spora. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR -1) namreč v 201. členu določa, da se lahko delodajalci in delojemalci dogovorijo o alternativnem reševanju delovnih sporov le, če je to predvideno in določeno v kolektivni pogodbi, ki mora urejati in obravnavati tudi sestavo, postopek ter druga vprašanja, pomembna za delo arbitraže.
Če prevedemo v prakso to pomeni, da lahko vsak igralec ali trener, ki zatrjuje delovno razmerje, v vsakem trenutku enostransko prekine pogodbo s trenutnim klubom ter prestopi v drugi klub. Po sodbi ES v primeru Diarra, mu mora Nogometna zveza Slovenije takoj dovoliti prestop, solidarne odgovornosti novega kluba za morebitno odškodnino ni več, niso pa dopustne niti športne sankcije, ki so po mnenju ES prekomerno posegale v pravico nogometaša, da si najde novo zaposlitev.
V primeru spora je torej za razsojo pristojno delovno sodišče, ki sodi skladno v delovno-pravno zakonodajo, ki pa seveda ne pozna nobenih odškodnin za delodajalce, če delavec poda odpoved.
Upravni odbor je svojo odločitev sprejel navkljub dejstvu, da bo omajana pristojnost Arbitraže NZS, za katero se je sindikat boril več kot 10 let, povzročila precej večje stroške (ki jih za člane SPINS v celoti krije sindikat) in tudi daljše postopke na delovnem sodišču, hkrati pa se je seznanil s pravico, da igralci kot odškodnino zaradi neupravičene odpovedi s strani kluba na delovnem sodišču še vedno lahko zahtevajo do 18 mesečnih prihodkov.
Namen sindikata ni odprava arbitražnega razsojanja v primeru sporov ali celo razkroj slovenskega poklicnega nogometa oziroma športa v Sloveniji, saj realizirane odškodnine pri prestopih športnikov predstavljajo zajeten del klubskih sporazumov, temveč uskladitev delovanja “prestopnega trga” s slovensko zakonodajo ob spoštovanju pravic vseh deležnikov.
Edini način, da se zagotovi primerljiv sistem in skladnost z zakonodajo, pa je skozi pogajanja v okviru socialnega dialoga ter sklenitev kolektivne pogodbe med socialnimi partnerji, ki pa mora delavcem zagotoviti primeren obseg pravic. Tu merijo predvsem na soodločanje glede statusnih pravic in tekmovalnega koledarja, na garancijski sklad v primeru neplačil, udeležbi igralca pri odškodninah za prestope, na ustrezno nezgodno zavarovanje, pomoč in vzpodbudo pri dvojni karieri, predpisane minimalne nagrade za uspešnost, udeležbo pri trženju imena in javne podobe ter druge rešitve, ki so že uveljavljene v tujini.
V želji po iskanju skupnih rešitev, bodo vrata sindikata vedno odprta za vse zainteresirane klube in socialne partnerje. Verjetno prva kolektivna pogodba ne bo najboljša za nobeno od strani in precej kratka, vendar pa bo morala zagotavljati primeren čas, da se v prihodnje sklene trajnejši dogovor.
Ob tem je potrebno izpostaviti, da Upravni odbor sindikata SPINS izraža zaskrbljenost glede dolgotrajnosti postopkov, ki se vodijo pri Arbitraži NZS. Da bi ustrezno zaščitili statusne pravice nogometašev in trenerjev, bi morali biti posotopki bistveno hitrejši oziroma časovno omejeni, zato bo potrebno spremeniti Pravilnik o arbitraži NZS ali pa s kolektivno pogodbo ustanoviti novo, bolj učinkovito arbitražo. Primer Nukić proti NK Olimpija se nedopustnio vleče že več kot eno leto.
