Vodstvo Sindikata profesionalnih igralcev nogometa (SPINS) je izrazilo zadovoljstvo nad novim pravilnikom Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki je bil sprejet že februarja in je v veljavo stopil 25. februarja. SPINS je z NZS namreč dosegel skoraj stoodstotno uskladitev slovenskega nogometnega pravilnika, pravilnika o statusu in registraciji igralcev, s pravilnikom Mednarodne nogometne zveze (FIFA). "To pomeni, da so slovenski nogometaši zdaj dejansko najbolj zaščiteni delavci v Sloveniji," je dejal predsednik SPINS Dejan Stefanovič. (STA)Po mnenju Stefanoviča zdaj do enostranske prekinitve pogodbe skoraj ne more priti; z izjemo ob disciplinskem prestopku igralca se mora pogodba spoštovati do konca: "Dejansko govorimo o absolutni zaščiti slovenskih nogometašev, kar je prav, glede na kratko dobo, v kateri nogometaši igrajo, in naša želja je, da bi enako zaščito prenesli tudi v preostale panoge. Tu mislim predvsem na košarko in rokomet."
Bistvene značilnosti novega pravilnika so, da je meja za profesionalca dvignjena na 120.000 tolarjev bruto na mesec, kar pomeni, da se vseeno do neke mere uveljavlja zaščita mlajših igralcev, pri katerih se jih je do zdaj, ko je bila meja 70.000 tolarjev, lahko vezalo za obdobje daljše od enega leta. Za profesionalne nogometaše je maksimalna doba pet let, po novem pa minimuma ni, se pravi, da lahko nogometaš podpiše tudi januarja in traja pogodba do konca sezone, kar prej ni bilo mogoče. Zdaj je tudi dovoljeno, da igralec prestopi trikrat na leto, in če pri tem sodeluje agent, mora biti ta naveden v pogodbi. Pomembna novost je tudi, da lahko nogometaš pogodbo prekine tudi iz športnega razloga; to pomeni, če je zadnje leto nastopil na manj kot deset odstotkih tekem, potem lahko preko komisije za status igralcev zahteva, da se pogodba prekine. V tem primeru se seveda plača odškodnina, ki pa je sorazmerna dolžini pogodbe.

Najpomembnejša značilnost tega pravilnika pa je polna pristojnost komisije za status igralcev. To pomeni, da komisija zdaj prvič lahko presoja v celotnem obsegu, enako, kot to delajo sodišča. Igralcem se zdaj ne bo potrebno več obračati na sodišče, da bi dosegli izpolnitev pogodbenih obveznosti, postopek je bistveno krajši, v komisiji pa so tudi predstavniki SPINS; v Združenju 1. SNL od petih članov dva, pri NZS pa le eden. "Pri SPINS upamo, da se bo razmerje spremenilo, saj v tem pogledu še vedno ne ustrezamo standardom FIFA. Ta namreč govori o neodvisni arbitraži," meni Stefanovič.

Nekaj težav pa je v pravilniku ostalo; NZS je spregledala pravilnik FIFA v točki, kjer se profesionalni igralci, ki so nezaposleni, lahko registrirajo zunaj prestopnega roka le, če jim je pogodba potekla. Zato se pojavlja diskriminacija med igralci, ki so sporazumno prekinili pogodbo in tistimi, ki jim je pogodba potekla. Na napako naletimo tudi v zvezi s prestopi nogometašev, mlajših od 23 let, razlaga Stefanovič, ki imajo nadomestilo tudi po izteku pogodbe. Če bo mladi igralec želel prestopiti v tujino in mu klub najmanj 60 dni pred iztekom pogodbe ne bo ponudil enake ali boljše pogodbe, kot jo je imel, bo lahko prestopil v tujino brez odškodnine. Če pa bo prestopil v katerikoli klub v Sloveniji, pa bo odškodnino oz. nadomestilo za treniranje imel. "To pomeni, da bodo mladi igralci v bistvu prisiljeni, da si službo poiščejo v tujini, kar je slabo za slovenski nogomet," pravi predsednik sindikata.

SPINS je pripravil delovno gradivo tudi o predlogu enotne pogodbe v 1. SNL in ustanovitvi garancijskega sklada, ki ga bo posredoval vsem slovenskih prvoligašem. "Po sestankih z igralci in upravami klubov vseh desetih prvoligašev, pričakujemo pa, da se bomo konec aprila oziroma v začetku maja vsi skupaj sestali v Ljubljani in se dogovorili za enotno pogodbo," pravi Stefanovič. Ta naj bi stopila v veljavo v začetku nove sezone, kar pomeni, da se bodo vse pogodbe revidirale in s tem se bo zagotovila neka pravna varnost tako igralcev kot klubov. V upravnem odboru SPINS pa so se obenem odločili, da bodo šle vse članarine v tem letu, se pravi okrog dva milijona tolarjev, v garancijski sklad, enako pa se pričakuje tudi od vseh prvoligaških klubov. SPINS bo ob tem pozval tudi NZS, da v sklad prispeva enak znesek. Sklad bi skrbel predvsem zato, da bi se pogodbene obveznosti klubov do igralcev v celoti izplačale ob koncu tekmovalnega leta.
SŠS: Grobe kršitve v delovanju RZS in KZS

"Ne glede na težave, ki smo jih občutili v nogometu, ugotavljamo, da je Nogometna zveza Slovenije v tem pogledu svetlobna leta pred košarkarsko in rokometno krovno organizacijo. Ne glede na grehe iz preteklosti se namreč v nogometu vseeno vzpostavlja transparentno delovanje klubov in omogoča zaščita športnikov. Ugotavljamo, da znotraj RZS in KZS ni niti posluha, da bi se zadeve sanirale," s temi besedami je težave izpostavil predsednik Sindikata športnikov Slovenije (SŠS) Dejan Stefanovič.

SŠS je poudaril primer rokometaša Ivana Simonoviča, s katerim je rokometni klub Gold Club iz Hrpelj pred kratkim prekinil sodelovanje. Simonovič je v svojo pogodbo sicer vpisal člen, v katerem si je sam zastavil določeno obveznost: če se mu stara poškodba obnovi, pristane na to, da se prekine pogodba. Nato pa je rokometaš v dresu Gold Cluba staknil povsem novo poškodbo, na drugi nogi, in to poškodbo skušal sanirati, Gold Club pa je zaradi neizpolnjevanja pričakovanj z njim enostransko prekinil pogodbo in mu za nameček naložil še plačilo v višini 6000 evrov, da si pridobi izpisnico. "To dejanje je skrajno neetično in po razgovorih z preostalimi rokometaši, z Lapajnetom, Zormanom in Cvijičem, takšnega ravnanja ne bodo trpeli. Če Gold Club ne bo plačal odškodnine Simonoviču, lahko pričakujemo akcijo večjih razsežnosti," pravi Stefanovič: "Apeliramo na Rokometno zvezo Slovenije, da v kratkem začne s postopkom o spremembi pravilnikov, ki bodo takšno samovoljno ravnanje klubov preprečili."
Neurejene pa so tudi razmere v košarki oziroma v primeru košarkarskega kluba Polzela. Košarkar Veljko Petranovič je leta 1997 odigral zadnjo sezono na Polzeli, vse od takrat pa mu klub dolguje okrog 2,7 milijona tolarjev. Ko je odigral tekmo proti Krki, je bil na tekmi izključen in po pravilih Košarkarske zveze Slovenije kaznovan s tekmo suspenza in 72.000 tolarji denarne kazni, kar je Petranovič poravnal. V klubu so se po sezoni "izgovorili", da je bila to huda kršitev klubskega disciplinskega pravilnika, zato ni upravičen do izplačila zaostalih obveznosti. Petranovič je nato preko sodišč v imenu ljudstva proti polzelskemu klubu dobil dve tožbi, eno v Ljubljani in eno v Celju, dolga pa ne more izterjati, saj se je klub vmes že trikrat preimenoval in zamenjal tri davčne, tri matične številke in tri banke.

"Gre za klasičen by-pass. To, kar se je v Sloveniji dogajalo po osamosvojitvi v gospodarskih podjetjih, v športu pa je tega še bistveno več, se v košarki očitno še vedno dogaja. Zveza si dejansko zakriva oči. V dopisu, ki ga je poslal sekretar KZS Iztok Rems, je zapisano, da košarkarska zveza ni pristojna, da bi ugotavljala pravi status oz. pravno nasledstvo svojih posameznih članic, zvezo zanima, da je to ena in ista ekipa, kjer se pojavljajo isti funkcionarji, ki tekmujejo v isti dvorani, ostalo jih ne briga," se zgraža Stefanovič ob Remsovem zapisu "KZS tako nima podatkov o tem, da naj bi se ustanovil nov klub, saj možnosti preverjanja na upravnih enotah nima." "Skušali smo stopiti v stik s KZS, da zadeve ne bi prali v javnosti, ampak dosegli nismo ničesar. Remsa mi ni uspelo priklicati, češ, da se ta ukvarja s svetovnim prvenstvom na Japonskem, mi pa vidimo, da se ne ukvarja z zadevami košarkarjev, za katere naj bi zveza v prvi meri morala poskrbeti," ni skrival ogorčenja predsednik SŠS: "Podobno sprenevedanje torej, kot se je dogajalo v nogometu, kjer je bil epilog propad treh prvoligašev. Bojimo se, da se bo kot domine sesula tudi struktura košarkarskih prvoligašev, če se zadeve ne uredijo."

Petranoviču ni preostalo drugega, kot da je na koncu vložil tudi ovadbo na policiji zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije. Dolg Polzele z obrestmi vred danes znaša že okrog deset milijonov tolarjev, Petranovič pa je poudaril, da bi bil zadovoljen že z vrnitvijo neizplačanih obveznosti v višini 2,7 milijona. Podoben je primer tudi košarkarja Miraša Milačiča, ki prav tako skuša priti do neizplačanih obveznosti s pomočjo odvetnika. Ta opozarja, da je Košarkarsko društvo Hopsi Polzela v prvi slovenski košarkarski ligi nadomestilo KK Savinjski Hopsi Polzela, zato je tudi pravni naslednik izbrisanega društva. Tudi sodnik v primeru se strinja, da je praksa, ki jo dopušča KZS, nedopustna. Če bi šlo za nov klub, bi moral ta po pravilniku štartati iz nižjih lig.

"Dejstvo je sprenevedanje Košarkarske zveze Slovenije, zato se nagibamo k možnosti, da bi skušali preko Olimpijskega komiteja Slovenije disciplinirati zveze, ki na podoben način vodijo svoja tekmovanja. Želimo si tudi javno izpostaviti to problematiko," poudarja Stefanovič: "Tako Iztok Rems kot tudi predsednik zveze Dušan Šešok točno vesta, kaj se dogaja. Šešok bi kot izpostavljen gospodarstvenik, ki ve, da se takšna praksa ne tolerira, moral poskrbeti, da se to v košarki ne bi dogajalo," je sklenil Stefanovič, Petranovič pa je dodal, da je pripravljen iti vse do sodišča v Strasbourgu.