V mednarodno raziskavo je bila v okviru članstva v svetovnem združenju nogometnih sindikatov FIFPro vključena tudi Slovenija (SPINS), ki pa zaradi neugodne davčne politike in obstoječe urejenosti statusa športnikov na žalost ni med najbolj zaželenimi državami za profesionalno ukvarjanje s športom.
Smernice evropske politike na področju športa pravijo, da bi morali imeti vsi profesionalni športniki po zaključeni aktivni karieri olajšan prehod v drugo življenjsko obdobje. Športniki namreč potrebujejo podporo prav v obdobju, ko zaključijo z aktivno kariero in se morajo osredotočiti na nove življenjske izzive. V zadnjem času veliko podporo na tem področju nudi Evropska komisija, s katero teče pozitiven in produktiven dialog.
Na pobudo FIFPro je podjetje Ernst&Young objavilo že tretjo obsežno raziskavo na področju davčnih in kariernih možnosti v 30 evropskih državah. Letos je bilo v raziskavo zajetih devet držav več kot leta 2005 in 18 več kot pri prvi iz leta 1999. Raziskava se osredotoča na tri pomembna področja športnikovega bivanja in razvoja: davčne stopnje in urejenost davčne politike v posameznih državah; pokojninski in karierni skladi; ter izobraževanje in druge karierne usmeritve.
FIFPro ugotavlja, da je v sodelujočih državah prisotna vedno večja ozaveščenost o pomembnosti kariernih in pokojninskih skladov za profesionalne nogometaše. Da bi nogometašu nudili socialno varnost po končani športni karieri, imajo tovrstni skladi dve glavni usmeritvi: a) denarja, ki se nalaga v kariernem oziroma pokojninskem skladu, športnik ne more nespametno zapraviti med aktivno kariero; b) ti prihranki služijo kot prehodna pomoč športniku, da se lažje znajde v obdobju po končani športni karieri oziroma kot pomoč pri začetku novega življenjskega obdobja.
Večina zahodnoevropskih držav že ima vpeljan sistem obstoječih pokojninskih skladov, ki delujejo učinkovito. Pravo nasprotje pa so države vzhodne Evrope, ki v tem pogledu zaostajajo in kjer tovrstnih institutov ne poznajo. Trenutno v nekaterih državah že potekajo pogajanja med deležniki v športu (športnimi sindikati, klubi in politiki na najvišjih ravneh), a po izkušnjah sodeč so takšni postopki izredno dolgotrajni.
Tako avtorji raziskave ugotavljajo, da je prav obdobje po končani aktivni športni karieri tisto, ki mu morajo športniki posvetiti največ pozornosti. Iskanje novih zaposlitev je v profesionalnem nogometu velik problem, ki svoje prave razsežnosti dobiva prav z rastjo ekonomske krize v svetu in posvečanju pozornosti elementom finančnega ”fair-playa”.
Izobraževanje je eno od področij, ki mu raziskava posveča veliko pozornosti, saj povečuje možnosti za iskanje novih zaposlitev. V nekaterih evropskih državah obstajajo pobude k razvoju izobraževalnih programov za bivše in še aktivne profesionalne nogometaše, čemur je naklonjena tudi Evropska komisija. Avtorji raziskave ugotavljajo, da bi morali nogometni klubi prevzeti del odgovornosti in pomagati ter spodbujati športnike pri vključevanju v programe izobraževanj, saj so velikokrat prav klubi tisti, ki zaradi plačilne nesposobnosti propadejo, športniki pa so posledično primorani zaključiti s svojo aktivno kariero.
Šport in z njim posledično športniki, spadajo v skupino, ki potrebuje posebno obravnavo in skrb, saj sodeč po rezultatih raziskav velik odstotek bivših športnikov bankrotira v relativno kratkem času po končani športni karieri ali pa celo že med njo. Karierni oziroma pokojninski sklad je ena od rešitev za preprečevanje takšnih neljubih situacij. Prav z namenom vzpostavitve tovrstnega sklada oziroma zakonodaje, ki bo urejala to področje (Zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov), sta v zadnjih letih ogromno naporov vložila Sindikat športnikov Slovenije in SPINS.
Svetovno združenje nogometnih sindikatov FIFPro je v nameri po spodbujanju ustanavljanja že omenjenih skladov pozvalo vse deležnike, da začnejo upoštevati nove smernice, ki jih je postavila Evropska komisija. Takšen pristop spada v okvir družbenokoristnih in odgovornih aktivnosti vsake nogometne organizacije, ki se zaveda resnosti svojega delovanja.
Raziskava je med drugim izpostavila tudi lestvico 30 sodelujočih držav, ki jih je razvrstila na podlagi ugodnosti, ki jih prinašata davčna ureditev in obstoječe možnosti vlaganja sredstev v posebne sklade. Prvi dve mesti te lestvice zasedata Španija in Nizozemska, a je zaradi rahlo nižje stopnje maksimalne obdavčitve Nizozemska uvrščena na sam vrh. Slovenija na tej lestvici zaseda 18 mesto oziroma spada v krog držav, kjer športniki še ne uživajo posebnih ugodnosti – sicer ne toliko z davčnega vidika kot vidika posebnih skladov. Vsekakor je tukaj potrebno dodati, da slovenska športna zakonodaja trenutno podpira status tako imenovanih poklicnih športnikov (s.p.), ki pa so zaradi značilnosti ”delovnega” razmerja med športnikom in športnim društvom, predvsem ko govorimo o ekipnih športnih panogah, protizakonita. Ti športniki so trenutno sicer deležni 70 % olajšave do zasluženih 50.000 €, a rešitev nikakor ni sistemska, saj za bruto zaslužke s plačilom DDV, prav nič ne pomaga.
Aktualna politika na področju športa v Sloveniji za nobenega od vpletenih deležnikov ni ugodna in velikokrat povzroča beg vrhunskih športnikov v tujino ali iskanje možnosti večplastnih izplačil pogodbenih obveznosti. Ko je v raziskavi govora o obdavčitvi oziroma strošku nogometnih klubov pri izplačilu pogodbenih obveznosti, Slovenija namreč zaseda zaskrbljujoče zadnje, 30 mesto (strošek delodajalca za izplačilo 100.000 € neto namreč znaša približno 265.000 €).
V kar nekaj sodelujočih državah se je stanje glede na raziskavo pred osmimi leti izboljšalo. Vzrok temu je verjetno večja skrb nogometnih klubov in vlad v posameznih državah v oziroma za obdobje po končanih karierah športnikov.
Jasno je, da profesionalni šport potrebuje posebej urejena področja in rešitve, ki so namenjena izključno tej specifični skupini. Dober primer za to sta ravno prej omenjeni Španija in Nizozemska, ki sta dokaz, da je lahko prihodek športnikov spodoben ne glede na različno davčno zakonodajo.
Lahko zaključimo, da je stanje v večini držav vzhodne Evrope zaskrbljujoče. V nekaterih državah sicer obstaja nizka stopnja obdavčevanja, a po drugi strani ne poznajo ugodnosti, ki jih prinašajo karierni skladi oziroma drugi programi športnikovega razvoja. Zaradi neurejenosti zaposlitvenega statusa športnikov v večini teh držav – večina namreč ne pozna klasičnih pogodb o zaposlitvi – se s statusom samozaposlenih oseb prikriva zaskrbljujoč položaj, saj sta stopnji obdavčevanja in plačevanja prispevkov državi veliko nižji, se pravi ugodnejši, kot v primeru redne zaposlitve. Na žalost in vse prevečkrat na škodo športnikov želja po večjem neto prihodku prevlada nad dolgoročnimi cilji in usmeritvami, med katere spadajo tudi pravice športnikov in zagotavljanje njihove socialne varnosti.
Povzetek analize rezultatov raziskave si lahko ogledate tukaj.
