"Stanje ni rožnato, ampak menimo, da nogomet kot prestižni šport ne bi smel imeti finančnih težav oziroma bi jih moral imeti zadnji, poleg tega pa se v slovenskem nogometu že tako in tako ne gibljejo izjemno visoke vsote," je na novinarski konferenci SPINS povedal predsednik sindikata, Dejan Stefanović in obenem predstavil kratkoročne ukrepe, ki jih je v času recesije predlagalo združenje.

Ti so po mnenju SPINS v praksi neuresničljivi, saj Združenje zavrača podpis kolektivne pogodbe, edinega instrumenta v veljavi igralcev, nekateri klubi (npr. Celje) pa ne bodo mogli izpolniti niti teh znižanih predlaganih obveznosti. Predlog namreč vsebuje tudi odpravnine, ki za npr. za prekinitev triletne pogodbe predvidevajo odpravnino v višini šestih plač, klubi pa tega denarja, ki ga predlaga združenje v okviru ukrepov, trenutno nima na voljo.

Pri tem je Stefanović poudaril, da so tudi pri sindikatu apelirali na igralce za odlog izplačil obveznosti po pogodbi. A glede predloga združenja je opozoril na primer prvoligaša NK Celje, pri katerem še nihče od igralcev letos ni dobil niti evra plače, ne za januar ne za februar ne za marec, nekaterim je klubsko vodstvo dolžno še za lanska november in december.

"Jedro problema v Celju ni recesija, ampak dejstvo, da je novi management precenil svoje plačilne sposobnosti. Gre za problem, ki ga je 'zakuhalo' klubsko vodstvo, ki ima po pogodbi 'zaposlenih' 33 igralcev," je dejal Stefanović in dodal, da so pri NK Celje igralcem v podpis ponudili aneks k pogodbi o igranju nogometa, v katerem zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in finančne krize ter s tem posledično zmanjšanega proračuna kluba "ponujajo", da se od 1. januarja do 30. junija 2009 nogometašem izplačuje polovico nižji mesečni znesek od tistega, ki je zapisan v osnovni pogodbi.

Pri SPINS so zato predlagali, da naj NK Celje izpolni zaostale obveznosti do igralcev za nazaj, da klub izplača obveznosti za januar in februar, in bi omenjeni aneks začel veljati marca, s čemer se strinjajo tudi nogometaši. A vodstvo NK Celje ne odstopa od aneksa, ki ga želi uveljaviti tudi za nazaj, kar bi lahko privedlo tudi do propada kluba, saj bodo igralci zaradi neizpolnjevanja obveznosti upravičeno lahko zahtevali prekinitve pogodb, ter pri tem uveljavljali tudi odškodnino do izteka pogodbe. Pošledično bi se dolg kluba lahko povečal tudi za več kot milijon evrov.

Zaradi takšnih primerov so pri SPINS že predlagali, da se položaj poklicnih športnikov izenači z delavci v kulturi. V analizi in primerjavi sofinanciranja športa in kulture je Luka Mažgon predstavil, da se javni izdatki za kulturo iz leta v leto višajo, za šport pa iz leta v leto nižajo. Država namreč namenja dobrih petkrat več denarja za kulturne dejavnosti kot za šport. "Kdaj bo prišlo do tega, da bomo športniki izenačeni s kulturnimi delavci, ne vem. To je vprašanje morda tudi za državni zbor. Ali pa se nehajmo sprenevedati in javno povejmo, da smo športniki dvakrat manj vredni kot 'kulturniki'," meni Stefanović.

SPINS je preko svojih odvetnikov na delovno sodišče v Celju vložil tri tožbe glede ugotovitve obstoja delovnega razmerja ter razveljavitev kazni proti NK Celje glede igralcev Aleša Puša, Gregorja Režonje in Slaviše Dvorančiča. Za tožbe se je vodstvo sindikata nogometašev in športnikov odločilo iz preprostega razloga, da se končno tudi v Sloveniji enkrat za vselej konča nesmiselna debata ter utiša posameznike, ki dvomijo o tem, da morajo imeti športniki enak status kot vsi ostali delavci v Sloveniji.

Športniki v kolektivnih športih bi se s priznanjem status delavca tudi izognili absurdnim kaznim, kot je na primer kazen v višini šestih plač, ki jih je omenjenim trem igralcem izreklo izreklo vodstvo NK Celje. Po Zakonu o delovnih razmerjih namreč velja, da delavcu ni dopustno naložiti finančne sankcije, če le ta ni opredeljena v kolektivni pogodbi dejavnosti. Naj vas spomnimo, da se trije igralci NK Celje po nasvetu sindikata niso želeli udeležiti individualnih treningov, ki jih je od le teh zahtevalo vodstvo NK Celje, ker niso hoteli sporazumno prekiniti pogodb, medtem ko so se njihovi soigralci odpravili na priprave v Italijo.
Vsa Evropa v kolektivnih športih pozna le delovnega razmerja, zato v vodstvu SPINS ne dvomijo, da sodišče ne bi presodilo v njihovo korist.

Neustrezna merila za razdeljevanje sredstev v športu?

Na novinarski konferenci je opozoril še na neustrezna merila za razdeljevanje sredstev Fundacije za šport (FŠO) in Ministrstva za šolstvo in šport RS za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa in založništva v športu. "Merila pri razdeljevanju sredstev s strani ministrstva so oblikovana na podlagi nacionalnega programa za šport iz leta 2000 in to je problem, saj so naše vloge že vnaprej obsojene na neuspeh. SPINS je letos prijavil več projektov socialne in znanstvene narave, med drugimi sofinanciranje treningov nezaposlenih ter analiza izobrazbene strukture ter možnosti vzporednega izobraževanja, vsi do zadnjega pa so bili zavrnjeni s strani fundacije za šport RS. Na razpis MŠŠ se zato sploh nismo prijavilli. Vsaj glede meril fundacije pa sem imel sem pogovor z direktorjem fundacije Dragom Balentom, ki mi je obljubil, da bomo povabljeni k sooblikovanju meril fundacije za prihodnje leto," je dejal Stefanović.

SPINS