FIFPro ostro nasprotuje ravnanju nogometnih klubov iz držav vzhodne Evrope do svojih člano in zahteva takojšnje spremembe. S tem so mišljena predvsem plačila »pod mizo« ter prisiljevanje nogometašev v individualne treninge zaradi slabših iger, poleg seveda neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, ki postaja sinonim za navedeno regijo.
Generalni sekretar FIFPro, Theo Van Seggeln, je v pogovoru za novinarsko agencijo Reuters celo dejal, da so nogometni klubi vzhodnoevropskih držav postali nekakšna »črna pika« v svetovnem nogometu. »Izgovori, da so na področju Rusije, ki bo gostila svetovno prvenstvo leta 2018, stvarem strežejo drugače, ne zaležejo več«, je bil oster Van Seggeln.
FIFPro bo v prihodnjih mesecih svoje napore usmeril v pripravo tako imenovane »črne knjige«, kjer bodo zbrane večje kršitve in zavržna dejanja vzhodnoevropskih klubov do nogometašev. Le ti bodo namreč z anonimnim izpolnjevanjem ankete, ki se bo sočasno opravila v 16 državah Vzhodne Evrope, razkrili resnični obraz tamkajšnjih klubov in zvez.
Theo Van Seggeln takšna ravnanja klubov pripisuje značaju prebivalstva omenjenih držav. »Ne morejo se obnašati, kot da so nogometaši njihova lastnina, s katero počno kar se jim zahoče. Tudi oni igrajo z 11 igralci, zato morajo slediti enakim pravilom, kot vsi ostali«, je še dodal.
»Prav zaradi svetovnega prvenstva, ki bo čez sedem let v Rusiji, enostavno ne moremo več dopustiti, da se še naprej dogajajo takšne stvari. Izgubili smo potrpljenje. Dejanja moramo razkriti in jih predstaviti svetu. Predsedniku evropske nogometne zveze UEFA sem dejal, da si želimo napredka v nogometu, a z ločevanjem na zahodno in vzhodno Evropo, to nikakor ne bo mogoče«, je bil jasen Van Seggeln.
Večina klubov, ki v praksi trpinči nogometaše, oziroma avtokratske zveze, v javnosti nastopajo izredno konzervativno, ter navzven delujejo pošteno in urejeno. Enako se obnašajo ob obiskih predstavnikov FIFPro. Po drugi strani pa na razne načine izvajajo pritisk in celo psihično ali fizično nadlegujejo nogometaše. Povsem vsakdanje so prakse plačevanja »pod mizo«, kar se upravičuje s previsokimi davki; izločitev in osamitev igralcev, ki naj ne bi zadovoljili pričakovanj vodstva kluba ali trenerja; neplačevanje pogobenih obveznosti, itn.
Vsa ta dejanja vodijo ali celo prisilijo igralce, da se vključijo v nezakonito prirejanje rezultatov tekem, kar je v zadnjih letih postal, ne le problem evropskih držav, temveč celega sveta. Pravilnik UEFA, ki govori, da mora nogometaš nacionalni nogometni zvezi prijaviti sum na podkupovanje oziroma nagovarjanje k prirejanju rezultatov, je po besedah Van Seggelna nesmiseln in nevaren. Potrebno je biti pozoren in spodbujati nogometaše, da prijave oddajo anonimno in to osebam, ki jim zaupajajo. To je edini korak k njihovi zaščiti.
"Rešitev je zelo enostavna; implementacija minimalnih zahtev za enotno pogodbo ter sankcija za države, ki se tega ne držijo. To zadnje je najtežje", je poudaril Van Seggelen.
Van Seggeln se je dotaknil tudi svetovne proti dopinške agencije WADA in njihovega pravilnika o poročanju trenutnega kraja nahajanja (t.i. whereabout rules). Pravi, da v nogometu prepovedane substance niso bile nikoli velik problem in da je del pravilnika WADA, ki se navezuje na poročanje kraja, kjer se športnik v določenem delu dneva nahaja, vsaj v nogometu, popolnoma nesmiseln.
