Študija FIFPro, v katero je bilo vključenih malo manj kot 400 aktivnih in 900 bivših profesionalnih nogometašev je pokazala, da 35% bivših igralcev, starih nad 40 let, trpi zaradi osteoartritisa kolena (degenerativne bolezni sklepov). To se lahko primerja z 8 do 13% splošne populacije v isti starostni skupini.
Nogometaši imajo po raziskavi 2,5-krat večjo verjetnost, da bodo z vsako večjo poškodbo kolena ali operacijo tega sklepa, ki so jo imeli med svojo kariero, po njej trpeli zaradi osteoartritisa.
Osteoartritis oz. osteoartroza je sicer najpogostejša oblika artritisa, ki je drugi najpogostejši razlog za invalidnost v Sloveniji. Gre za pogosto bolezen sklepov pri ljudeh v tretjem življenskem obdobju in je del procesa staranja. Prvi znaki bolezni se kažejo predvsem z bolečino in zmanjšano gibljivostjo prizadetih sklepov. Najbolj prizadeti so veliki sklepi, ki nosijo velik del telesne teže (npr. sklepi kolen, kolka, spodnjega in zadnjega dela hrbtenice ter rok). Pojavijo se po 50. letu starosti, enako verjetno pri moških in ženskah. Osteoartritis oz. osteoartroza povzroči, da se obrabi hrustančno tkivo, ki pokriva kosti. Obraba onemogoča kostem, da pri premikanju in upogibanju gladko drsijo druga ob drugi. Drgnjenje zaradi obrabe hrustanca povzroči bolečine ter otrdelost sklepa, v težjih primerih celo invalidnost.
"Poznam nekaj starejših igralcev, ki ne morejo niti hoditi," je povedal Pontus Kamark za FIFPro. 48-letni švedski veteran je zaključil kariero po kar 32 kirurških posegih na področju kolena. “Doktor je opazil, da hrustanca v mojem kolenu skoraj ni več. Svetoval mi je, naj se ustavim. "
Le dva meseca pred tem, ko je Kamark zavrnil povabilo za nastop v reprezentanci Švedske leta 2002, ker se ni počutil dovolj sposobnega za nastop. "Upošteval sem zdravniški nasvet. Razmišljal sem o svojem zdravju in prihodnosti, v kateri sem želel ostati aktiven, igrati hokej na ledu, tenis in golf do konca svojega življenja." Kamark, ki je igral za IFK Goteborg in Leicester City, je še vedno zelo aktiven, vendar je dejal, da nekateri njegovi vrstniki niso imeli takšne sreče.
Dr. Vincent Gouttebarge, predstavnik medicinske stroke pri FIFPro je dejal, da mora zdravstveno osebje kluba narediti več med kariero igralca, da bi preprečilo osteoartritis v kasnejšem obdobju življenja. Gouttebarge tudi predlaga, da se športnikom svetuje krepiti kolenski sklep tudi po zaključku športne poti, tako da sledijo zdravemu življenjskemu slogu in fitnes programu.
"Rezultati študije so le potrditev, da pogosto obstajajo resne, dolgoročne posledice po poškodbah kolena", je povedal Gouttebarge. "To je prva raziskava osteoartritisa kolena, ki vključuje aktivne igralce in nam daje jasno sliko o tem, kako se poškodba hrustanca razvija."
Švedski nogometaš Rasmus Bengtsson se je pred letom dni odločil za operacijo. "V zadnjih šestih mesecih sem igral z veliko bolečinami. Najprej sem jemal analgetike, pozneje sem imel injekcije kortizona. Ko ti niso več pomagali, smo se odločili za operacijo, "je dejal Švedski reprezentant.
31-letni Bengtsson je dejal, da še posebej doživlja bolečino po igranju na trdih umetnih igriščih. "Če se ponovno soočim z istim problemom, bom resno razmislil o svoji prihodnosti. Ne želim uničiti svojega telesa, hočem igrati nogomet z mojim otrokom."
Bengtsson je nastopal z bolečino, ker se je ravnokar pridružil Malmouju in se želel dokazati. "Ko ste mladi ali se preselite v nov klub, bi bilo koristno, če vas medicinsko osebje pregleda in prepove nastopanje v primeru slabega zdravstenega stanja. Igralcu je namreč zelo težko reči, da ne želi ali pa ne more igrati."
