Nova raziskava, ki je bila izvedena pod okriljem svetovnega združenja nogometnih sindikatov FIFPro kaže, da so simptomi težav duševnega zdravja bolj razširjeni oziroma prisotni pri aktivnih in nekdanjih profesionalnih nogometaših kot pri splošni populaciji. Poleg tega je raziskava potrdila močno vzročno zvezo med hudimi športnimi poškodbami ali operativnimi posegi in duševnim zdravjem športnikov.
 
Raziskavo sta za FIFPro opravila predstavnika medicinske stroke, docent Vincent Gouttebarge in profesor Gino Kerkhoffs, z akademskega medicinskega inštituta v Amsterdamu.  Vodilo oziroma temelj za raziskavo je bila pilotna študija o psihosocialnih zdravstvenih težavah med profesionalnimi nogometaši v 5 državah, ki jo je FIFPro izvedel v letu 2013. Podatki za aktualno raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo aktivnih in nekdanjih profesionalnih nogometašev, znotraj 11 držav na treh kontinentih (Belgija, Čile, Finska, Francija, Japonska, Norveška, Paragvaj, Peru, Španija, Švedska in Švica).
 
Na tej povezavi si lahko v dveh ločenih dokumentih preberete izsledke raziskave (R1, R2).
 
Rezultati raziskave potrjujejo statistično korektnost študije iz leta 2013. Ugotovitve kažejo, da se nekatera, že pred dvema letoma, izpostavljena področja, zopet kažejo kot velik problem zdravstvenega stanja nogometašev: 38% od 607 aktivnih nogometašev in 35% od 219 nekdanjih nogometašev trpi zaradi simptomov depresije in / ali anksioznosti; motnje spanja ima 23% aktivnih in 28% bivših nogometašev; v nenehnem stresu živi 15% aktivnih in 18 % bivših igralcev nogometa; težave s pitjem alkohola pa se pojavijo pri 9% aktivnih in kar četrtini bivših nogometašev.
 
Avtorji raziskave ugotavljajo, da so aktivni profesionalni športniki, ki so v svoji karieri doživeli tri ali več hudih poškodb, dva do skoraj štirikrat bolj nagnjeni k težavam z duševnim zdravjem kot nogometaši, ki niso utrpeli hude telesne poškodbe.
 
"Upamo, da bo raziskava pripomogla k večji ozaveščenosti in zavezi vseh akterjev v nogometu, da ustvarijo podporne ukrepe, ki bodo tistim, ki trpijo zaradi težav z duševnim zdravjem dali vedeti, da niso sami," pravi dr. Gouttebarge.
 
Avtor raziskave upa, da bodo izsledki te in nadaljnjih raziskav spodbudili ustvarjanje "podpornih ukrepov", kot so na primer: zdravniški pregledi ob zaključke aktivne športne kariere; pomoč pri prehodu v obdobje po končani športni karieri in zagotavljanje socialne varnosti aktivnih ter nekdanjih profesionalnih nogometašev.
 
Če želite izvedeti kaj več o raziskavi, si lahko na tej povezavi ogledate intervju z dr. Gouttebargeom.