Theo Van Seggelen, generalni sekretar pri FIFPro, je poudaril, da se vsi vpleteni – tudi FIFPro, UEFA, FIFA, EPFL, ECA – zavedajo resnosti problema: ”Vsi smo prišli do enakega zaključka: med seboj moramo sodelovati.”
Theo Van Seggelen, generalni sekretar FIFPro
Vsi deležniki morajo natančneje oceniti svoje delovanje in pri preprečevanju težave nastopiti ostreje, zato je FIFPro začrtal naslednje smernice:
- Evropska unija bi morala prevzeti vodilno vlogo pri usklajevanju zakonodaje o plačilni nesposobnosti, ki se trenutno razlikuje med državami. EU sicer zaposlenim ponuja zaščito, a v vseh državah ni jasno, da je nogometaš tudi delavec, saj je razločevanje med definicijami delavca, zaposlenega ali samozaposlenega odvisno od urejenosti statusa športnika v posameznih državah.
- FIFA lahko zagotovi večjo mero preglednosti tako, da od nogometnih zvez zahteva vpeljavo in upoštevanje t. i. politike ”Finančni fair play” (vključno z ustreznim sistemom licenciranja).
- Klubi, lige in zveze bi lahko vzpostavili sistem za hitro opozarjanje, s katerim bi pomagali preprečiti morebitno plačilno nesposobnost kubov.
- Igralci morajo prevzeti odgovornost za kritično pregledovanje ponudb, ki vzbujajo kakršen koli dvom, na kar jih morajo opozoriti tudi sindikati.
- Tudi agenti morajo biti pozorni, ali so dane ponudbe sploh realne.
- Zmanjšati je treba previsoke stroške agentov. Glede na nedavno raziskavo združenja FIFA gre kar 28 % vseh odškodnin v žepe agentom – denar, ki se v nogomet ne vrne več.
Udeleženci so izpostavili tudi neodgovornost direktorjev klubov, ”saj s svojim ravnanjem presegajo svoje zmožnosti,” opaža Sefton Perry, vodja benchmarkinga pri UEFA, idejnega očeta UEFA licenčnega sistema. Glede na izsledke nedavne raziskave je zaključil, da klubi na vsakih prisluženih 8 evrov zapravijo 9 evrov.
Sefton Perry, vodja licenčnega benchmarkinga pri UEFA
Predpostavka, da je trenutna gospodarska kriza glavni razlog za finančne probleme klubov, ne drži, kar potrjuje tudi igra številk: medtem ko se je prihodek v najboljših ligah povečal za 24 % v zadnjih petih letih, so se finančni problemi zaradi prekomernega zapravljanja povečali za 38 % v istem 5-letnem obdobju.
Catharine Barnard, profesorica evropskega prava na Univerzi v Cambridgu, je izpostavila dejstvo, da so se finančni problemi povečali takoj, ko je v nogomet pričelo stekati več denarja. Klubi v Premier ligi sodijo med najbogatejše klube na svetu, a jih ima kar polovica finančne težave, podobno situacijo pa najdemo tudi v prvih dveh španskih ligah, kjer je v dolgovih kar 23 od 42 klubov.
”V nogometu je mnogo slabega gospodarjenja,” je zaključil tudi Emanuel Macedo de Medeiros, generalni direktor evropskega združenja profesionalnih nogometnih lig, EPFL, ki se zavzema za ustanovitev garancijskih skladov v posameznih državah. Slednji bi igralcem omogočil, da v primeru nesolventnosti kluba ti vseeno prejmejo plače oziroma vsaj del njih.
Emanuel Macedo de Medeiros, generalni direktor evropskega združenja profesionalnih nogometnih lig EPFL
Čeprav strokovnjaki klubom svetujejo, naj za plače igralcev zapravijo približno 60 (in definitivno ne več kot 70) odstotkov prihodkov, je klub Queens Park Rangers v sezoni 2010/2011 za plače zapravil kar 183 % denarja, kar je nedvomno zastrašujoč podatek. Iz tega razloga vsi vpleteni zagovarjajo odgovorno in stabilno finančno politiko, v kateri klubi upravljajo z uravnoteženimi proračuni in spoštujejo pogodbe z igralci in drugimi klubi.
Govorci so program ”Finančni fair play” označili kot dober korak pri nesolventnosti. Trenutni sistem namreč ni primeren, saj velja samo za klube, ki želijo sodelovati v tekmovanjih UEFA, zato je uvajanje politike ”Finančni fair play” s sistemom licenciranja na nacionalni ravni neizogibno. Da bi dosegli želeno skladnost, pa FIFPro zahteva še vpeljavo dobrega sistema sankcioniranja.
Med konferenco so izpostavili tudi druge primere, kjer so se pojavile nejasnosti tako za igralce kot tudi za klube, zaradi katerih se pravni postopki vlečejo leta in leta, saj pravna zaščita zagotovljena le v manjšem številu držav. Zato si FIFPro prizadeva za mednarodno uskladitev zakonodaje o plačilni nesposobnosti.
