Udeleženci dvodnevnega usposabljanja v sklopu izobraževalnega in preventivnega programa ”Ne nameščaj” (Don't Fix It), ki ga svetovno združenje nogometnih sindikatov FIFPro organizira v sodelovanju z londonsko fakulteto Birkbeck, združenjem nogometnih zvez UEFA in Evropsko unijo, so sprejeli pomembne ukrepe v boju proti nameščanju rezultatov nogometnih tekem.
V Budimpešti je bilo prisotnih 50 predstavnikov devetih sodelujočih držav, sodnikov, klubskih funkcionarjev in strokovnih sodelavcev. Skupaj so zasnovali t. i. kontaktne točke v posameznih državah, s pomočjo katerih bodo izvajali izobraževalne programe na nacionalni ravni.
Udeležencem dvodnevnega seminarja so predavali številni pomembni govorci: svoje izkušnje in nasvete za preprečevanje nameščanja tekem in za usposabljanje deležnikov na to temo so z udeleženci delili predstavniki odvetnikov, raziskovalnih novinarjev, največje mednarodne organizacije za boj proti korupciji, Transparency International, in Interpola. V drugem, praktičnem delu seminarja, so predstavniki sindikatov, klubskih funkcionarjev, sodnikov in strokovnih sodelavcev zasnovali načrt, v katerem so opredelili obliko in vsebino izobraževanja in preventivnih kampanj, s katerimi bodo usposabljali igralce, sodnike in klubske funkcionarje v svojih državah.
”Seminar je bil izredno uspešen,” ocenjujejo pri združenju FIFPro. ”Vsi udeleženci so pokazali izjemno vnemo in željo po znanju. Govorci so bili neprestano pripravljeni pomagati pri osnovanju programov za boj proti nameščanju tekem in s svojim širokim znanjem spodbudili deležnike k predanemu delu.”
Združenje FIFPro je z izvajanjem projekta ”Ne nameščaj” pričelo decembra 2012. Od tedaj je bilo storjenega že veliko dela, pri čemer so glavnino opravili dr. Andy Harvey in njegovi sodelavci z raziskovalnega instituta Birkbeck Sport Business Centre. Raziskovalci so opravili pogovore z igralci in nacionalnimi zvezami v Angliji, Grčiji, Italiji, Romuniji in Sloveniji ter na Finskem, Norveškem in Škotskem ter preučevali dejavnike, ki spodbujajo nameščanje tekem, kot so igre na srečo, kriminalne dejavnosti, ustrahovanje in nizki prihodki. Rezultate raziskave so predstavili drugi dan seminarja.
Izsledki poročila in predvsem ugotovitve, zakaj se igralci odločijo, da bodo aktivno sodelovali pri nameščanju rezultatov, bodo služili kot osnova za izobraževalni in preventivni program. En od glavnih zaključkov dr. Harveya je, da je obseg nameščanja tekem v Evropi nemogoče natančno količinsko ovrednotiti, a vendarle predstavlja veliko grožnjo, ki jo je treba reševati učinkovito in sistematično.
Nameščanje rezultatov tekem se je pojavilo v vsaki od sodelujočih držav. Dr. Harvey in njegova raziskovalna ekipa so opazili, da ima nameščanje tekem v različnih državah različne profile: v nekaterih državah je povezano z odvisnostjo od iger na srečo, v drugih z inflitriranjem kriminalnih skupin v klube, spet pri tretjih je to posledica nizkih plač in slabih delovnih pogojev. Pomembno je, da vsaka država najde rešitve, ki bodo prilagojene internemu kontekstu in razlogom za nameščanje tekem: ”Enoten model, s katerim bi rešili problem nameščanja tekem, ne obstaja,” pravi Harvey, zato morajo biti ”izobraževalni in preventivni programi prilagojeni potrebam in navadam ciljne publike.”
Dr. Harvey dodaja, da je ”pomembno, da se zavedamo, da bo za reševanje nameščanja tekem v Evropi treba imeti celovit pristop s poudarkom na vodenju, finančnem nadzoru in sodelovanju med organi pregona. Brez obravnavanja družabnih, kulturnih, pravnih in gospodarskih razmer bodo ukrepi, kot je izobraževalni program, najverjetneje neučinkoviti. V tem kontekstu izobraževalni programi, ki so namenjeni igralcem, sodnikom in klubskim funkcionarjem, predstavljajo le del rešitve.” Če bodo igralci poročali o nameščanju tekem, morajo dobiti tudi ustrezno zaščito in imeti zagotovljeni zaupnost in varnost.
Seminarja v Budimpešti sta se poleg predsednika sindikata profesionalnih igralcev nogometa (SPINS), Dejana Stefanovića, udeležila tudi Željko Pavlica, vodja varnosti in projektov za integriteto pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS), ter Andrej Zalar, vodja tekmovalno-licenčnega oddelka pri NZS. Slovenska delegacija je v želji po popolni preprečitvi nameščanja tekem v Sloveniji poleg izvajanja mednarodnih aktivnosti začrtala tudi glavne smernice za aktivnosti na nacionalni ravni. Septembra 2013 bo tako v sklopu mednarodne konference Interpola organizirana tudi regijska konferenca, kjer bodo sprejeti vsi ukrepi, potrebni za popolno izkoreninjenje nameščanja tekem. Samo z močnim sodelovanjem med vsemi deležniki – igralci, sodniki, klubi, Nogometno zvezo Slovenije, sindikatom SPINS in vladnimi službami – bo boj proti nameščanju tekem res uspešen.
Dokazano je, da je nameščanje tekem s strani nogometašev tesno povezano s plačilno nesposobnostjo klubov in posledičnimi neizplačili plače, saj se v želji po preživetju nekateri zatekajo tudi k nameščanju tekem. Bistvenega pomena tako v Sloveniji ostaja sprejetje t. i. Garancijskega sklada, ki bi nogometašem v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ali nesolventnosti kluba omogočil poravnavo obveznosti oziroma izplačilo določenega zneska iz tega sklada. Uvedba Garancijskega sklada za SPINS predstavlja tudi eno izmed ključnih stičnih točk pri sodelovanju s klubi v boju proti nameščanju tekem.
”Ne nameščaj” (Don’t Fix It) je izobraževalni in preventivni program, ki ga svetovno združenje nogometnih sindikatov FIFPro organizira v sodelovanju z londonsko fakulteto Birkbeck, združenjem nogometnih zvez UEFA in Evropsko unijo. Vanj je vključenih devet nacionalnih nogometnih zvez: angleška, finska, grška, madžarska, italijanska, norveška, romunska, škotska in slovenska.
Konkretni cilji projekta ”Ne nameščaj” so:
1. Bistveno povečati ozaveščenost o nevarnostih nameščanja tekem med igralci, sodniki, klubskimi funkcionarji, strokovnimi sodelavci, organizacijami in državnimi organi ter povečati zmožnosti deležnikov v profesionalnem nogometu za izvajanje ukrepov proti nameščanju tekem.
2. Izboljšati organizacijsko okolje profesionalnega nogometa in zmanjšati okoliščine, ki vodijo do nameščanja tekem: nasilje, nadlegovanje in ustrahovanje na delovnem mestu, slabo poročanje o kršitvah, nespoštovanje pogodbenih obveznosti ter pomanjkanje strokovnosti in znanja med nogometnimi organi in javnimi oblastmi.
3. Vzpostaviti močno in ustrezno mrežo na nacionalnem in evropskem nivoju, ki bo prevzela pobudo nad bojem proti nameščanju tekem.
V Budimpešti je bilo prisotnih 50 predstavnikov devetih sodelujočih držav, sodnikov, klubskih funkcionarjev in strokovnih sodelavcev. Skupaj so zasnovali t. i. kontaktne točke v posameznih državah, s pomočjo katerih bodo izvajali izobraževalne programe na nacionalni ravni.
Udeležencem dvodnevnega seminarja so predavali številni pomembni govorci: svoje izkušnje in nasvete za preprečevanje nameščanja tekem in za usposabljanje deležnikov na to temo so z udeleženci delili predstavniki odvetnikov, raziskovalnih novinarjev, največje mednarodne organizacije za boj proti korupciji, Transparency International, in Interpola. V drugem, praktičnem delu seminarja, so predstavniki sindikatov, klubskih funkcionarjev, sodnikov in strokovnih sodelavcev zasnovali načrt, v katerem so opredelili obliko in vsebino izobraževanja in preventivnih kampanj, s katerimi bodo usposabljali igralce, sodnike in klubske funkcionarje v svojih državah.
”Seminar je bil izredno uspešen,” ocenjujejo pri združenju FIFPro. ”Vsi udeleženci so pokazali izjemno vnemo in željo po znanju. Govorci so bili neprestano pripravljeni pomagati pri osnovanju programov za boj proti nameščanju tekem in s svojim širokim znanjem spodbudili deležnike k predanemu delu.”
Združenje FIFPro je z izvajanjem projekta ”Ne nameščaj” pričelo decembra 2012. Od tedaj je bilo storjenega že veliko dela, pri čemer so glavnino opravili dr. Andy Harvey in njegovi sodelavci z raziskovalnega instituta Birkbeck Sport Business Centre. Raziskovalci so opravili pogovore z igralci in nacionalnimi zvezami v Angliji, Grčiji, Italiji, Romuniji in Sloveniji ter na Finskem, Norveškem in Škotskem ter preučevali dejavnike, ki spodbujajo nameščanje tekem, kot so igre na srečo, kriminalne dejavnosti, ustrahovanje in nizki prihodki. Rezultate raziskave so predstavili drugi dan seminarja.
Izsledki poročila in predvsem ugotovitve, zakaj se igralci odločijo, da bodo aktivno sodelovali pri nameščanju rezultatov, bodo služili kot osnova za izobraževalni in preventivni program. En od glavnih zaključkov dr. Harveya je, da je obseg nameščanja tekem v Evropi nemogoče natančno količinsko ovrednotiti, a vendarle predstavlja veliko grožnjo, ki jo je treba reševati učinkovito in sistematično.
Nameščanje rezultatov tekem se je pojavilo v vsaki od sodelujočih držav. Dr. Harvey in njegova raziskovalna ekipa so opazili, da ima nameščanje tekem v različnih državah različne profile: v nekaterih državah je povezano z odvisnostjo od iger na srečo, v drugih z inflitriranjem kriminalnih skupin v klube, spet pri tretjih je to posledica nizkih plač in slabih delovnih pogojev. Pomembno je, da vsaka država najde rešitve, ki bodo prilagojene internemu kontekstu in razlogom za nameščanje tekem: ”Enoten model, s katerim bi rešili problem nameščanja tekem, ne obstaja,” pravi Harvey, zato morajo biti ”izobraževalni in preventivni programi prilagojeni potrebam in navadam ciljne publike.”
Dr. Harvey dodaja, da je ”pomembno, da se zavedamo, da bo za reševanje nameščanja tekem v Evropi treba imeti celovit pristop s poudarkom na vodenju, finančnem nadzoru in sodelovanju med organi pregona. Brez obravnavanja družabnih, kulturnih, pravnih in gospodarskih razmer bodo ukrepi, kot je izobraževalni program, najverjetneje neučinkoviti. V tem kontekstu izobraževalni programi, ki so namenjeni igralcem, sodnikom in klubskim funkcionarjem, predstavljajo le del rešitve.” Če bodo igralci poročali o nameščanju tekem, morajo dobiti tudi ustrezno zaščito in imeti zagotovljeni zaupnost in varnost.
Seminarja v Budimpešti sta se poleg predsednika sindikata profesionalnih igralcev nogometa (SPINS), Dejana Stefanovića, udeležila tudi Željko Pavlica, vodja varnosti in projektov za integriteto pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS), ter Andrej Zalar, vodja tekmovalno-licenčnega oddelka pri NZS. Slovenska delegacija je v želji po popolni preprečitvi nameščanja tekem v Sloveniji poleg izvajanja mednarodnih aktivnosti začrtala tudi glavne smernice za aktivnosti na nacionalni ravni. Septembra 2013 bo tako v sklopu mednarodne konference Interpola organizirana tudi regijska konferenca, kjer bodo sprejeti vsi ukrepi, potrebni za popolno izkoreninjenje nameščanja tekem. Samo z močnim sodelovanjem med vsemi deležniki – igralci, sodniki, klubi, Nogometno zvezo Slovenije, sindikatom SPINS in vladnimi službami – bo boj proti nameščanju tekem res uspešen.
Dokazano je, da je nameščanje tekem s strani nogometašev tesno povezano s plačilno nesposobnostjo klubov in posledičnimi neizplačili plače, saj se v želji po preživetju nekateri zatekajo tudi k nameščanju tekem. Bistvenega pomena tako v Sloveniji ostaja sprejetje t. i. Garancijskega sklada, ki bi nogometašem v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ali nesolventnosti kluba omogočil poravnavo obveznosti oziroma izplačilo določenega zneska iz tega sklada. Uvedba Garancijskega sklada za SPINS predstavlja tudi eno izmed ključnih stičnih točk pri sodelovanju s klubi v boju proti nameščanju tekem.
”Ne nameščaj” (Don’t Fix It) je izobraževalni in preventivni program, ki ga svetovno združenje nogometnih sindikatov FIFPro organizira v sodelovanju z londonsko fakulteto Birkbeck, združenjem nogometnih zvez UEFA in Evropsko unijo. Vanj je vključenih devet nacionalnih nogometnih zvez: angleška, finska, grška, madžarska, italijanska, norveška, romunska, škotska in slovenska.
Konkretni cilji projekta ”Ne nameščaj” so:
1. Bistveno povečati ozaveščenost o nevarnostih nameščanja tekem med igralci, sodniki, klubskimi funkcionarji, strokovnimi sodelavci, organizacijami in državnimi organi ter povečati zmožnosti deležnikov v profesionalnem nogometu za izvajanje ukrepov proti nameščanju tekem.
2. Izboljšati organizacijsko okolje profesionalnega nogometa in zmanjšati okoliščine, ki vodijo do nameščanja tekem: nasilje, nadlegovanje in ustrahovanje na delovnem mestu, slabo poročanje o kršitvah, nespoštovanje pogodbenih obveznosti ter pomanjkanje strokovnosti in znanja med nogometnimi organi in javnimi oblastmi.
3. Vzpostaviti močno in ustrezno mrežo na nacionalnem in evropskem nivoju, ki bo prevzela pobudo nad bojem proti nameščanju tekem.
