Novice

< nazaj

Predsedstvo ZSSS ostro obsodilo vsebino predloga Zakona o športu

Datum: 23.5.2017
Zadeva: Sklep Predsedstva ZSSS v zvezi s predlogom zakona o športu (ZSpo-1, EPA 1691-VII)
 
Predsedstvo ZSSS je na 16. dopisni seji sprejelo naslednje sklepe: 
 
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije odločno nasprotujemo  kakršnemkoli oženju ali celo izključevanju delovnopravne zaščite delavcev v podrejenem položaju!
 
Nasprotujemo predlogu zakona o športu, ki športnikom in strokovnim sodelavcem ne prizna enake delovnopravne zaščite kot to velja za vse ostale delavce v podrejenem položaju! 
 
Zato Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ostro nasprotuje ureditvi delovnih razmerij športnikov in strokovnih delavcev, ki ima za posledico nedopustno izključitev delovnopravne zaščite kot izhaja iz 2. odstavka 59. člena predloga zakona o športu ter omejevanju z ustavo zagotovljene pravice do proste izbire zaposlitve kot to določa 34. člen predloga zakona o športu.   
 
Obrazložitev:
 
Ustavni koncept pravne in socialne države je treba krepiti, ne ožiti! Socialnega dialoga ni dopustno izigravati!
 
Vlada RS je decembra 2016 v parlamentarno proceduro vložila predlog novega zakona o športu (ZSpo-1, EPA 1691-VII), ki pri delovnopravnem položaju določa bistveno slabšo delovnopravno zaščito od delodajalca odvisnih oseb kot velja sicer v slovenskem pravnem redu. Predlog zakona vsebuje rešitve, ki primerjalno pravno nimajo podlage v nobeni drugi ureditvi v državah EU. Nesprejemljivi predlogi zakona v 2. poglavju, ki ureja "Posebnosti v športu" so tudi posledica odsotnosti kakršnekoli primerjave mednarodnopravne ureditve teh  vprašanj in popolne ignorance  mednarodne  judikature[1].
 
ZSSS je, zavedajoč se raznolikosti problematike, ki je prisotna na področju športa, Kolegiju Ekonomsko-socialnega sveta (v nadaljevanju ESS) dne 6. 4. 2017 podala pobudo za obravnavo predloga zakona na naslednji seji ESS. Pobuda je bila sprejeta le deloma, saj je Kolegij ESS sklenil, da se nakazana problematika in neuskaljena stališča socialnih partnerjev obravnavajo skladno s 6. odstavkom 9. člena Pravil o delovanju ESS na seji Strokovnega odbora za državno ureditev ESS. Čakajoč na sklic seje Strokovnega odbora za državno ureditev je predlog zakona obravnaval državni svet  na svoji seji 12. aprila 2017.  Državni svet zoper predloženi predlog ni imel posebnih pripomb, upoštevaje izrecno napoved predstavnika ministrstva, ki je predlog zakona sestavilo, da se bodo v nadaljevanju poskušali o tej temi uskladiti s socialnimi partnerji,  zavedajoč se resnosti problematike delovnih razmerij, kot je bilo opozorjeno  v razpravi.
 
Do seje Strokovnega odbora za državno ureditev ESS, na katerem naj bi se uskladila stališča socialnih partnerjev do problematike urejanja delovnih razmerij športnikov in strokovnih delavcev, je predlog zakona že obravnaval pristojni odbor državnega zbora (prvo branje).  Seja Strokovnega odbora za državno ureditev, ki je imela za cilj uskladitev stališč socialnih partnerjev, je bila 16. 5. 2017 in se je zaključila s soglasno usklajenim stališčem in predlogom, da se iz 2. odstavka 59. člena predloga Zakona o športu črta besedna zveza  ”športnika ali”, kar pomeni, da se zaposlenim v športu  zagotavlja vse minimalne pravice kot jih določa ZDR-1.
 
Kje je problem? 
 
Zakon o delovnih razmerjih kot temeljni predpis, ki se uporablja na področju urejanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev v RS res v 2. členu dopušča, da se s posebnim zakonom drugače ureja delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, v lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizacijah ter zasebnikih, ki opravljajo javno službo. Torej je z zakonom dopustno urediti delovna razmerja drugače, ob tem pa mora iz zakona jasno izhajati javni interes in opredelitev pravic, ki jih je nujno potrebno omejiti zaradi njihove narave same.
 
V predlogu zakona (v 59. členu) je absolutno nesprejemljivo negiranje obstoja elementov delovnega razmerja v primeru sklepanja pogodb o zaposlitvi na področju športa.
 
Pri sklepanju pogodb o zaposlitvi  športnikov v kolektivnih športih ni podanega javnega interesa, kakor tudi ni mogoče govoriti o visoki stopnji ekonomske samostojnosti in neodvisnosti, ki bi opravičevala drugačno ureditev kot velja po ZDR-1.  Tako predlog zakona o športu zaposlenim športnikom in nekaterim strokovnim delavcem brez stvarnih razlogov in prekomerno omejuje delovno pravno zaščito. Eden od bistvenih  problemov predloga zakona je po našem mnenju tudi v tem, da se predlagatelj ni poglobil v raznoliko problematiko  »športnikov amaterjev« in profesionalnih športnikov, niti ni upošteval posebnosti in raznolikosti med  kolektivnimi in individualnimi športnimi panogami! Opustitev tega ne more in ne sme imeti za posledico negiranje pravnega reda in ustave!
 
Položaj zaposlenega športnika (v kolektivnih športih) je v celoti primerljiv s položajem zaposlenega delavca v gospodarstvu ali v javni upravi. Za kolektivne športe je značilno, da  delavec ne more opravljati dela (treningi, osebne priprave, tekme) izven organiziranega procesa v klubu, brez navodil in izven nadzora delodajalca, zagotovo pa se ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi prostovoljno vključi v delovni proces kluba. Prostovoljna vključitev v delovni proces pa ne pomeni, da je položaj športnika izenačen s položajem zakonitega zastopnika kluba! Le upoštevanje podrejenega položaja športnikov in strokovnih delavcev, kakor tudi izpolnjevanje vseh elementov, ki so značilni za delovno razmerje, jim zagotavlja enak položaj kot velja za druge primerljive delavce ter jim zagotavlja z ustavo zagotovljeno pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Navedeno narekuje bistveno drugačno ureditev  položaja športnikov v predlogu zakona o športu.
 
V ZSSS tudi ne moremo mimo 2. odstavka 34. člena predloga zakona. Ta namreč določa, da sme športna organizacija od športnika, »ki je starejši od 15 let, zahtevati plačilo odškodnine za prestop, če ima z njim sklenjeno pogodbo ...« Predlagana ureditev po našem mnenju  nedopustno obravnava mladoletne osebe, ki se polne entuziazma in mladostne zagnanosti ukvarjajo s športom, po drugi strani pa nedopustno omejuje z ustavo zagotovljeno pravico[2] »profesionalnih« športnikov do proste izbire dela in s tem tudi delodajalca!
 
V ZSSS pričakujemo, da bo Državni zbor RS ob obravnavi predloga Zakona o športu  delavcem v športu - torej športnikom in strokovnim delavcem zagotovil enak položaj in obseg delovnopravne zaščite kot velja za ostale zaposlene v RS.
 
[1] SES je v svojih odločbah večkrat ponovilo, da ima pojem »delavec« in z njim povezan pojem »aktivnost zaposlene osebe« enoten pomen v vseh državah članicah.  V zadevi Lehtonen  je sodišče ponovilo definicijo delovnega razmerja, kot ga je prvič definiralo v 16. in 17. točki zadeve Lawrie-Blum ca. Land Baden-Württemberg: »Bistvena posebnost delovnega razmerja je, da določeno obdobje oseba opravlja storitve za in pod vodstvom druge osebe, v zameno pa prejema honorar.«  V Franciji je kasacijsko sodišče v primeru poklicnega igralca hokeja na ledu sprejelo odločitev, da so igralci v delovnem razmerju. Športniki so delavci v smislu delovnopravne zakonodaje in jim gredo vse pravice na podlagi tega razmerja, če so tako vključeni (integrirani) v klub. V zadevi Tanguay proti Association Cahmonix Mont-Blanc je sodišče sodbo argumentiralo s tem, da je bil g. Tanguay rekrutiran za delo kot profesionalni igralec hokeja in je bil zato v položaju podrejenosti (subordinacije) v odnosu do kluba (moral je, v nasprotnem primeru bi ga lahko doletele sankcije, vzdrževati vsakodnevno fizično pripravljenost in sodelovati na treningih, tekmah in prijateljskih tekmah izključno za hokejski klub Chamonix Mont-Blanc) itd.
 
[2] 49. člen  (svoboda dela): Zagotovljena je svoboda dela./ Vsakdo prosto izbira zaposlitev.

Ostale novice

Sorodne novice

Sponzorji