V Sindikatu profesionalnih igralcev nogometa Slovenije smo se že leta 2005 še kako zavedali, kaj lahko nogomet in nogometaši sami storijo pri obveščanju in pomoči v družbi.

Ker se je o raku leta 2005 govorilo zelo malo, oziroma se je govorilo o njem le med bolniki in njihovimi sorodniki, smo se hitro odločili, da s to boleznijo seznanimo ljudi tudi tam, kjer bi sami najmanj pričakovali, na nogometnih stadionih.

Zelo nas je razveselilo dejstvo, da so bila v akcijo povabljena vsa večja, pa tudi najmlajša društva v Sloveniji, ki so brez oklevanja priskočila na pomoč in se odzvala našemu povabilu k sodelovanju. Veseli nas tudi dejstvo, da sta nam podporo in pomoč pri projektu ponudila tudi Onkološki inštitut ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, kar nazorno kaže, da smo se končno začeli zavedati, da skupaj zmoremo več. Tako smo res močni začeli s projektom GLAVE GOR.

Začeli smo s sestankom, ki so se ga udeležili člani Društva onkoloških bolnikov Slovenije Zveza Slovenskih društev za boj proti raku, Europa Donna - Slovensko združenje za boj proti raku dojk, povsem novo društvo, Društvo onkoloških bolnikov FRAJ-AN, predstavniki SPINS-a, direktor Onkološkega inštituta prof. dr. Zvone Rudolf in predsednik ZSSS gospod Dušan Semulič. Vsi smo se strinjali s prvotno idejo SPINS-a, da RAKA predstavimo ljudem, ki niso posredno povezani z boleznijo, jih osvestimo in jim pomagamo. Prvoten namen je bil, da »udarimo« na stadione tako nepričakovano, kot nas nepričakovano zadane bolezen, in da ujamemo ljudi nepripravljene, tako kot nas nepripravljene doleti bolezen. Odločili smo se za projekt, ki naj bi bil speljan v 1. slovenski nogometni ligi. V dveh krogih bi zajel vseh deset mest, v katerih se igra prvoligaški nogomet ter posredno z boleznijo seznanil 10.000 ljudi, kolikor si jih povprečno ogleda tekme v dveh krogih nogometne lige.

Na drugem sestanku se nam je pridružila agencija IMELDA OGILVY, ki je akciji dodala novo dimenzijo in še večji obseg. Poudariti moram, da so k sodelovanju pristali takoj in brez premisleka. Kljub dejstvu, da je bilo njihovo delo kot tudi delo vseh udeležencev v projektu prostovoljno, so v projekt vložili veliko truda ter delali resnično na visokem nivoju. Predvsem njim ter njihovi želji po pomoči se lahko zahvalimo, da se je s to akcijo posredno srečalo bistveno več ljudi, kot smo prvotno načrtovali. Akcijo je 'v živo' na stadionih videlo preko 30.000 ljudi, posredno preko medijev, TV prenosov in oddaj ter člankov pa najmanj 300.000 ljudi, kar je res velik dosežek, o katerem smo lahko le sanjali.

Z akcijo smo začeli že na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo med Slovenijo in Škotsko v Celju, ki jo je na tekmi spremljalo 9.000 gledalcev ter neposredno po televiziji 200.000 ljudi. Sodelujoči smo se odločili, da v akciji v ospredje postavimo Jako Jakopiča (predvsem zaradi dejstva, ker je bil pred boleznijo profesionalni nogometaš in sem se po bolezni, kot prvi v Sloveniji, ponovno vrnil na nogometna igrišča kot profesionalni športnik). Brez kakršnihkoli težav smo stopili v stik z reprezentanti, ki so bili s kapetanom Knavsom na čelu, brez pomisleka in z velikim navdušenjem pripravljeni pomagati in to kljub pomembnosti tekem, ki so jih čakale (Italija ter Škotska). Tako smo se za časopisne in jumbo oglase uporabili podobe reprezentatov Slovenije in Jako Jakopiča. Odmev le-tega je bil zelo velik, razširil pa se je tudi v tujino. Informacijo je SPINS posredoval svetovni zvezi FIFpro in vsem njenim članicam, Nogometna zveza Slovenija pa je akcijo predstavila v medijih krovne evropske nogometne organizacije UEFA.

Za še večji odziv med ljudmi je poskrbel TV oglas, ki ga je tudi z željo po pomoči, v sodelovanju z IMELDO OGILVY, posnel studio KEROZIN. V akciji je sodelovalo tudi veliko število prostovoljk in nekaj prostovoljcev onkoloških društev, ki jim gre iskrena pohvala in zahvala za ves trud in vso pomoč.

Osnovni cilj akcije je bil večkratno presežen, saj smo z boleznijo seznanili veliko več ljudi, kot smo sami pričakovali. Prav zaradi tega odziva, se bo akcija razširila še na druge športe, kasneje pa jo bo med svoje člane razširila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki prav tako od vsega začetka sodeluje pri tem projektu.

S to akcijo je SPINS dokazal, da je nogomet še kako pomemben faktor tudi v slovenskem prostoru in da ga ni ekipnega športa v Sloveniji, ki bi z lahkoto v tako velikem obsegu posredno osvestil toliko ljudi, kot je uspelo nam. Ljudje so med polčasom brali naše zloženke, po tekmah iskali nogometaše in jih prosili za avtograme ter tako pokazali, da igralci nogometa v Sloveniji nekaj veljajo.

Zahvala gre vsem, ki so kakorkoli pomagali pri projektu in ne pozabite, akcija GLAVE GOR ni namenjena samo bolnikom, ampak tudi vsem tistim, ki niste bolni. Če poznate bolnike, ne obračajte pogledov od njih, sprejmite jih takšne kot so, verjemite, da si želijo le to, da so kljub bolezni še vedno ljudje, vredni pozdrava, nasmeha in pogleda v oči. Tudi za vas bo to zmaga. Torej: GLAVE GOR! RAK- Poglej mu v oči in zmagaj še ti.